Prvi večer, ko so svetilke prižgane iz elektrike od sočnih celic, je tukaj. Še bolje je, kot sem si predstavljala. Res ne bi mogla najti bolšje ideje. Pripravila sem si večerni prigrizek in si prižgala glasbo. Odprla sem balkonska vrata, ki vodijo na vrt in prižgala svečke. Malce kasneje se je pridružil še mož z zeliščnimi čaji za oba. Sem vedela, da bo tudi njemu všeč to, kar bo nastalo z vrtom, ko bodo svetilke postavljene. Pa tako je bil proti na začetku. Sedaj je bila pa prva stvar, ki jo je rekel, le to, da tako pomirjujočega ambienta še ni imel in da je prav vesel, da ga končno ima.

Jaz se popolnoma strinjam z njim, ker tudi jaz nisem imela še nikoli tako pomirjujočega ambienta doma. Vedno sem si ga želela, ampak nikdar ni prišlo do tega. Tokrat sem si pa rekla, da naj bo karkoli, jaz želim imeti to doma in to bom imela. Pa še prvič sem našla svetilke, v katere sem se v sekundi zaljubila. Res je bilo vse, kot naročeno na pravem mestu ob pravem, času, samo povezati sem morala vse skupaj.

Večer je bil kot, naročen za počivanje pod jasnim nebom. Ker živiva odmaknjeno od mesta, se prav lepo vidijo zvezde. Seveda ne toliko, kot bi se v kakšni zakotni vasi. Vseeno pa dovolj, da si lahko odpočijem oči ob čudovitih zvezdah na nebu. Verjetno bi bilo tudi bolje, da ne bi svetilke svetile na najinem vrtu, ampak tukaj se ne pogajam.

Ko sva oba spila čaj, sva se počasi odpravila v hišo, saj je bila ura že pozna. Vse, kar me je še čakalo, je bilo, da si umijem zobe in grem spat. Jutri me čaka veliko dela v službi, ki se ga ne veselim, kaj preveč. Še dobro, da nimam pogosto takega dela. Sem se pa vsekakor spočila ob prijetni svetlobi, ki jo sedaj delajo na vrtu nove svetilke in ob odličnem čaju.…