Ko sem bil mlajši sem kljub temu ,da sem živel z mamo imel lepo otroštvo, danes sem odrasel in zelo rad poskrbim za njo, trenutno sem se odločil, da bom položil gotovi parket v njeni dnevni sobi. Ko sem odraščal, moja mami ni imela veliko denarja, vem da je dajala zadnje eure iz denarnice, da bi jaz lahko še l študirat in postal uspešen in srečen. Ni mi rabila to nikoli povedati, sam sem to videl, tako sem se že takrat odločil, da bom poskrbel za njo, vedno ko bo to potrebovala. Tako sem jo kdaj pa kdaj presenetil, tokrat sem ji kupil in položil gotovi parket, ker je njen bil dotrajan in je ponekod bil že uničen.

Danes lahko zase rečem, da sem uspešen človek, denarja imam dovolj,  gotovi parket bi lahko delali delavci, vendar mi nikoli ni bilo težko, kadarkoli kaj kupit za mojo mami, ker sem vedel ,da si ona še vedno težko privošči. So bile malenkosti ni so bile večje stvari, vendar ta njen nasmeh je bil dovolj, da sem bil srečen tudi jaz, ko sem ji pomagal.

Pa sem tokrat polagal gotovi parket, njena tla so bila res že uničena, mogoče sem se počutil dolžnega, saj sem tudi sam prispeval, kot mlad, da so se tla uničila, tako odločitev ni bila težka, da bom poskrbel za tla pri njej. Znal sem poprijeti za delo, čeprav sem delal v pisarni in imel dovolj denarja, da bi lahko gotovi parket polagal kdo drug, vendar sem ga sam, to mi je bilo v veselje, sicer je trajalo dlje časa, vendar nikogar ni to motilo, mama je bila še vesela, da sem bil vsak dan pri njej, tako je poskrbela za hrano, ko sem jaz polagal gotovi parket v njeni dnevni. Vedno sva se znala skupaj nasmejati, nikoli mi ni nič očitala, pa bi mi lahko kdaj, saj sem bil v času pubertete naporen. Mama je ena sama.…