Sprva nisem vedel, kaj se dogaja, ko je sosed začel delati ograjo okoli svojega vrta in travnika. Kasneje, ko sva se zaklepetala, pa mi je povedal, da bo imel češke koze, ker se mu enostavno ne da več kositi trave. Seveda sem bil presenečen, ker me je bilo strah, da se bodo te koze drle in da pri nas ne bo več mira. Pošteno sem bil prestrašen. Tudi, ko sem povedal ženi, ni bila prav nič vesela. Tudi ona je bila v skrbeh.

Pa je prišel dan, ko so pripeljali 10 koz. Priznam, da nisem bil vesel, kajti strah me je bilo oglašanja koz, ali bo zaradi njih tudi kaj smrdelo, pošteno sem bil prestrašen, kako bo sedaj to. Seveda je bilo čisto pričakovano, ker do sedaj smo imeli božji mir. Ravno zato smo zgradili tukaj hišo, da bomo na samem, sedaj pa bom moral poslušati koze. Kar malo žalosten sem bil. Moji otroci so bili veseli, saj veste, otroci imajo radi živali in jih ne motijo, tako kot motijo nas. 

Sedaj se privajam, želel bi si, da teh koz ne bi bilo tukaj, a kaj hočemo, ne moremo vplivati na soseda. Edino, kar me jezi, je to, da je sosed kupil koze ravno zato, da mu ne bo treba čisto nič delati. Tako pozablja nanje, jim ne daje vode in hrane in niti ne ureja popolnoma nič okolice. Zato me skrbi, kaj bo prinesel čas, ker vseeno je treba kaj postoriti, on pa ne dela nič. Živali je že lepo imeti in sedaj je to modna muha, da imajo vsi koze, da jim ni treba kositi trave. Kam smo prišli, ljudje smo vedno bolj leni, prav nič se nam več ne da. Ena košnja na mesec nam je odveč, raje imamo koze. …