Takoj, ko smo videli kdo je kupil parcelo zraven nas smo vedeli, da bo tu kmalu stala razkošna hiša in tako je tudi bilo, postavil je razkošno hišo, na streho pa dal sončne celice, ker si je seveda to lahko privoščil. Kljub temu, da je bil malo nadut, se je dalo z njim pogovarjati in rad sem se pogovarjal z njim, ker je vedno kaj novega, dobrega povedal, pa tudi pomagati je znal. Ni znal fizično delati, vseeno pa je pomagal drugače, ko je bilo potrebno kaj urediti, kam poklicati, ali kaj zvedeti.

Toliko sva se pogovarjala, kako so sončne celice dobre, da je še mene zamikalo in ko je on to videl, da veliko sprašujem, me je vprašal, zakaj si jaz ne montiram sončne celice, ker mi resnično ne bi bilo žal. Resno sem začel razmišljati o tem in se pogovoril z ženo. Oba sva bila istega mnenja, da bova soseda vprašala vse kar naju je zanimalo. Sosed je bil vesel, da sem se odločeval za sončne celice in bil pripravljen pomagati.

Povabil me je na pijačo in pokazal vse papirje, koliko ga je vse prišlo in kako sedaj stvar deluje in kdaj se mu bo vse obrestovalo. Ker je videl, da si bom težko privoščil kaj takega, je rekel naj ne skrbim, ker si ne rabim dati tako veliko, kot si je dal on, da lahko poklice strokovnjaka za sončne celice in bo on povedal kako stvari stojijo pri njemu.

Resnično mi je pomagal, tudi ko je prišel strokovnjak je prišel zraven in se znal veliko bolj pogovarjati kot jaz, tako mi je pomagal, da sem se pravilno odločil, kaj je dobro za našo hišo, čez nekaj časa sem tudi sam postal ponosen, ker so sončne celice bile tudi na moji strehi, bil sem ponosni lastnik in hvaležen sem sosedu, ker če ne bilo njega, tega ne bi naredil nikoli. …