Moj mož se ukvarja s prodajo in ko sem ga enkrat vprašala, kaj mu je v službi najtežje, je takoj odgovoril – javna naročila.

V sklopu prodajnih aktivnosti, ki jih izvaja za mnoge stranke se mora ukvarjati tudi takrat, ko se mora stranka prijaviti na javna naročila. In tukaj obstaja kar nekaj velikih ovir, ko govorimo zakaj so javna naročila tako zahtevna.

Recimo, da ima moj mož stranko, ki se ukvarja z vrtnarstvom. Se pravi delovne dejavnosti, podjetja vsebujejo prodajo različnih rastlin, sajenje teh rastlin in seveda vzdrževanje vseh zelenih površin. Torej če želi stranka pridobiti posel z recimo občino preprosto ni dovolj, da se lastnik podjetja dogovori z občino. Tudi ni dovolj, da je podjetje najboljše daleč naokrog oziroma najcenejše.

Tu pridejo na vrsto javna naročila. Občina mora najprej ugotoviti potrebo po vrtnarskih storitvah, potem pa mora preko sistema javnih naročil oddati povpraševanje, na katero se lahko prijavijo različni ponudniki.

Na eni strani imamo torej birokratsko oviro na strani občine, saj morajo referenti oddati povpraševanje, na drugi strani pa imamo birokratsko oviro na strani tega vrtnarskega podjetja, ki mora kljub predhodnemu dogovoru biti pozorno na spletno stran, kjer so objavljena vsa javna naročila med katerimi se bo pojavilo tudi javno naročilo te občine za storitve, ki jih ponuja vrtnarsko podjetje.

Ko se enkrat pojavi to javno naročilo, se mora podjetje ustrezno prijaviti za to pa je treba imeti ustrezno usposobljen kader, da se ponudba odda pravočasno in pravilno. In zakaj so javna naročila tako zelo zahtevna? Ker se lahko na javno naročilo prijavi tudi podjetje, ki je na papirju prav tako kredibilno za izvajanje naročenih storitev, hkrati pa je bistveno cenejše. In tako podjetje lahko premaga vrtnarsko podjetje, ki pa bo tako izgubilo posel zaradi birokratskih ali tehničnih ovir.

In prav to jezi mojega moža, saj javna naročila zahtevajo precej dejavnosti, na koncu pa posel ni garantiran.