S partnerjem sva podedovala staro hišo, v kateri je prej živela moja babica. Hiša je bila zgrajena v osemdesetih in od takrat se vanjo ni vlagalo. Zato je bila v precej slabem stanju, ko sva se vselila vanjo. Poskrbeti sva morala za vsa večja dela, kot je izolacija strehe in menjava fasade. Začela sva kar s streho, saj se nama je zdela ta najpomembnejši del vsake hiše.

Obema je zelo pomembna ekološka gradnja, zato sva se odločila, da bo najina izolacija strehe kar se le da trajnostna. V ta namen sva izbrala celulozno izolacijo z vpihovanjem. Gre za celulozno ali vpihano volno, ki je narejena iz odpadnega časopisnega papirja. Ta izolacija strehe je izredno prijazna do okolja, vendar zahteva več predpriprave.

Za delo sva najela mojstre, ki so res odlični pri svojem delu. Najprej so preverili, ali je sekundarna kritina zrakotesna. Potem so namestili folijo, s čimer se je ustvaril zrakotesen sloj. Šele nato so začeli z vpihovanjem celuloze. Celulozna izolacija je dobra tudi za tla, zato sva jo dodala tudi tam.

Postopek je bilo prav zabavno opazovati, je pa res, da sama zelo uživam v obnovah hiš. Mojstri so bili zelo prijazni, da so nama razložili ves postopek. Na koncu naju je celulozna izolacija strehe sicer prišla več, kot če bi izbrala stekleno volno, vendar sva se namensko izbrala bolj ekološki material. Pomembna nama je, da pri hiši misliva na trajnostnost in okolje.

Pohvaliti moram mojstre, ki so poskrbeli za izolacijo, saj so bili res profesionalni. Všeč mi je bilo tudi to, da so si vzeli čas in pojasnili, zakaj je celulozna izolacija strehe dražja od drugih možnosti in kakšne so njene prednosti. Material pridobivajo iz Slovenije, kar je še en dodaten plus. Kdor namerava prenoviti hišo in želi pri tem paziti na okolje, ne more zgrešiti s to izbiro. Celulozna izolacija strehe je res najbolj ekološka, pri tem pa je še funkcionalna.