Kupili smo parcelo, ki je bila na prodaj zelo blizu druge hiše. Ko smo postavili hišo, so nas sosedi vedno imeli na očeh, dokler nas ni rešila markiza, ko smo jo montirali zunaj. Naša hiša je bila postavljena tako, da se je naša terasa videla k sosedom. Seveda, če si ravno postavil hišo, potem je velika verjetnost, da še nima še nimaš velikih dreves, pušpanov, cipres, ki bi ti naredili zasebnost, tako je nas rešila markiza, ker so nas resnično sosedi neprestano gledali.

Kadarkoli smo sedeli zunaj, ali ko smo imeli obiske, so nas imeli na očeh, to je res zoprn občutek. Posadili smo pušpan, a kaj ko je to tako počasi raslo, da smo se še vedno videli. Rada imam drugače sosede, sploh nisem konfliktna oseba, samo da te imajo neprestano na očeh, da prav čutiš, da te gledajo in točno vidijo kaj delaš in slišijo kaj se pogovarjaš.  En dan, ko so k meni prišle prijateljice in smo skupaj za moj rojstni dan nazdravile,  je drugi dan vedela vsa vas. Takrat pa sem se jaz razjezila, čeprav je markiza takšna, da ko jo postaviš, se točno ve,  zakaj je postavljena, mi ni bilo več pomembno, želela sem zasebnost, da se lahko sprostim, da lahko dobesedno ležim v kopalkah pred svojo hišo, da me končno nihče ne gleda. 

Ja, markiza je bila postavljena in jaz sem bila presrečna, kako funkcionalna stvar pa je to, samo žal mi je bilo ,da sem tako dolgo čakala in se v bistvu obremenjevala, če bodo sosedje zamerili a hkrati sem imela večkrat pokvarjen dan, ker so nas gledali. Sedaj je markiza postavljena, kaj si mislijo me ne briga, to je naše življenje in naša zemlja, na njej lahko delam kar želim. Še naprej sem prijazna z sosedi, kaj pa oni mislijo o nas, od kar je markiza pa mene čisto nič ne gane.